Si muhar in ne poznaš teh žuželk?

Osnovno znanje o žuželkah, ki živijo na območju, koder lovimo, sodi med poglavitne vrline vsakega muharja. Kljub resnici, da največkrat lovimo s skromno paleto umetnih muh, ki za ulov popolnoma zadoščajo, pa se bo znanje obneslo v težkih trenutkih, takrat, ko bodo ribe izbirčne in ne bo šlo drugače, kot da prepoznamo, kaj se nahaja v vodi in ob njej.

Če sodite med radovedne ribiče, ki ne lovijo le zaradi plena, ampak se radi ozrejo tudi širše, vsebino bloga verjetno že poznate. S prihodom toplega pomladnega vremena oživijo žuželke, katerih ustrezni posnetki – umetne muhe predstavljajo pri muharjenju ključ do uspeha. Tematika je zaradi omenjenega v tem letnem času aktualnejša kot v drugih obdobjih leta.

Za slovenske razmere so med žuželkami, pomembnimi pri muharjenju, najpogostejši predstavniki enodnevnic in mladoletnic. Ob nekaterih revirjih naletimo na obilje prodnic, pridružijo se jim še številni dvokrilci. Mednje sodijo komarji, mušice, muhe. Splača se, da vse omenjene poznamo, saj jih imajo ribe prav rade. Poglejmo jih nekoliko podrobneje.

Enodnevnice (Emphemeroptera)

Nežne majevke, kot jim rečemo posplošeno, sodijo med človeškemu očesu najelegantnejša bitja iz široke skupine žuželk, muharjem pa predstavljajo prototip umetne muhe. Ribiči iščemo v njih navdih za vezanje že stoletja, upodabljamo pa jih radi tudi na drugih medijih, povezanih z ribištvom (na oblačilih, kot logotip, …). Odrasle prepoznamo razmeroma enostavno; na telesu imaj velika krila, na dolgem in navzgor ukrivljenem zadku pa so dolge repne resice. Razlikujejo se po barvi, velikosti in številnih drugih znaličnostih, zato jih strokovnjaki delijo v sedem skupin. Pri nas so verjetno najbolj znane enodnevnice iz rodu Ephemera, Ephemerella in Baëtis.

Majevke posnemamo s suhimi in mokrimi izvedbami umetnih muh. Zanimivost: med seboj strogo ločujemo tako ličinke kot odrasle živali.

Prodnice (Plecoptera)

Kot pove že ime, imajo rade vodotoke s prodnatim dnom. Ne škodi, če je voda čista, saj so občutljive na onesnaženje. Nekatere med njimi, denimo predstavnice rodu Perla, so lahko zelo velike in dosežejo do 5 cm v dolžino (ko zložijo krilca).

Ko jih je v vodi veliko, se ribe preusmerijo izključno nanje in so zato za muharje zelo pomembne žuželke. Zanimivost: temperatura na njihovo rast nima vpliva.

Mladoletnice (Trichoptera)

Rečemo jim tudi ločnice, v angleško govorečem svetu pa so znane kot Sedges (Angleži) oziroma caddis flies (Američani). Gre za skupino žuželk, ki se ob vodi najpogosteje pojavijo zvečer. Imajo velika krilca, ki so v mirujočem stanju živali zložena v obliki na glavo postavljene črke V. Z njihovimi posnetki bomo še posebej uspešno lovili na kraških rekah pa tudi na nekaterih alpskih. Ribiči včasih radi uporabijo posnetke ličink mladoletnic. Skozi vodo jih vodijo povsem običajno z metodo mrtvega plavanja (angl. dead drift), ali pa jih dvignejo in pri ribah izzovejo napad.

Vežemo jih v suhi in mokri izvedbi. V Sloveniji in širše je znana serija šašev, t.i. Seria Slovenica. Umetne muhe iz omenjene serije sodijo v kategorijo suhih muh in so uporabne po večini evropskih revirjev. Nekateri avtorji serijo uvrščajo med pomemben del slovenskega muharskega izročila. Tako kot enodnevnice so mladoletnice izredno občutljive na onesnaženje.

Dvokrilci (Diptera) in druge

V zadnjo skupino uvrščamo pravzaprav vse tiste, ki so skupaj daleč najštevilčnejša skupina žuželk. Za muharja so izredno zanimive, saj predstavljajo v določenih okoliščinah edino hrano za ribe. Med dvokrilce sodijo vodne žuželke, večina pa je kopenskih. Pomembne so kot ličinke in odrasle živali, zato jih tudi vežemo tako, da posnemajo oba stadija.

Med dvokrilci moramo posebej omeniti trzače (Chironomidae). Pomembne so za muharje, ki se lotevajo ribolova v stoječih vodah.

Dober prijem ti želi ekipa RibiskeKarte.si!

Predlogi za nadaljnje branje (nanizani so po abecednem redu):

• Korošec, T., et al. (2000). Muharjenje. Ljubljana: Založba Kmečki glas.
• Martin, D. (2000). The Fly Fisher’s Illustrated Dictionary. New York: The Lyons Press.
• Whitlock, D. (1982). Guide to aquatic trout foods. New York: Lyons & Burford.

Pri oblikovanju bloga smo uporabili:

• ottawariverkeeper.ca
• diptera.myspecies.info
• welcomewildlife.com
• genent.cals.ncsu.edu