Slovenci tudi v genetskem smislu razpeti med vzhodom in zahodom
Za prebivalce zahodne Evrope je značilna haploskupina R1b, za prebivalce vzhodne Evrope pa R1a. Pri nas prevladuje slednja, ljudi s haploskupino R1b je približno 11 %.
Haploskupina R1b je genetska linija, ki jo najdemo pretežno v zahodni Evropi, najdemo pa jo tudi v delih srednje in južne Azije. Domneva se, da izvira iz Bližnjega vzhoda (pred približno 18.000 leti), nato pa se je pred približno 8.000 leti razširila v Evropo.
Danes je R1b najpogostejša haploskupina v zahodni Evropi in je še posebej razširjena v regijah, kot so Britansko otočje, Iberski polotok in Francija. Nižje frekvence haploskupine so prisotne tudi v delih srednje in južne Azije.
Nedavne genetske študije so pokazale, da obstaja več podkladov znotraj haploskupine R1b in da so lahko ti podkladi povezani z različnimi zgodovinskimi migracijami in dogodki. Na primer, en podklad, imenovan R1b-L21, je še posebej pogost na Irskem in Škotskem in naj bi izviral s keltskimi migracijami na Britansko otočje.
Haploskupina R1a je še ena genetska linija, ki jo najdemo v več delih sveta, vključno z vzhodno Evropo, srednjo Azijo in indijsko podcelino. Tako kot R1b se domneva, da izvira iz Bližnjega vzhoda, vendar je nekoliko starejša (približno 20.000 let).
Danes je R1a najpogostejša v vzhodni Evropi in srednji Aziji, še posebej pa je razširjen v državah, kot so Poljska, Ukrajina, Rusija in Indija. V nekaterih populacijah, kot je kasta brahmanov v Indiji, lahko R1a predstavlja več kot 70 % moške populacije.
Tako kot R1b je tudi haploskupina R1a razdeljena na več podkladov in te podklade je mogoče povezati z različnimi zgodovinskimi migracijami in dogodki. Na primer, ena podklada, imenovana R1a-Z282, je še posebej pogosta v vzhodni Evropi in naj bi nastala s slovanskimi migracijami v regijo.
Haploskupina R1a je še eno zanimivo področje študija za raziskovalce, ki jih zanima genetska zgodovina Evrazije, in je bila predmet številnih razprav in razprav med genetiki in antropologi.
Foto: Unsplash
