Stane Omerzu: srečo imamo, da živimo v Sloveniji!

Stane Omerzu. Težko ga je opisati z zgolj nekaj besedami. Ima izjemno bogato življenje; je neutruden, neverjetno ploden avtor ribiških člankov, ribiških knjig, celostni promotor sladkovodnega ribištva v Sloveniji in širše. Je oboževalec življenja, popotnik, fotograf, izdajatelj revije, knjig, ribiških filmov, gurman, … O njegovem delu in življenju smo se pogovarjali pred nekaj dnevi in ga poskusili strniti v krajši intervju. Preberite in uživajte v aktualnih pogledih na slovensko ribištvo in dragocenih življenjskih modrostih.

Stane, ali je ribištvo življenjski slog?

Človek se ne zaveda, da sestavlja 4/5 njegovega telesa voda. Voda je vir življenja, je življenje samo. Zato se ob vodi tudi tako dobro počutimo. Človek beži v naravo od stresnega in od narave odtujenega življenja, ki ga narekuje današnji čas. Voda zdravi. Saj si slišal tisto, da Bog ne šteje dni, ki smo jih preživeli na ribičiji! Danes je športni ribič varuh narave, vode in življenja v njej. Za uspešno opravljanje te funkcije je zraven zavedanja in ljubezni spet pomembno znanje. Seveda je športni ribolov življenjski slog. Sam sem ribič že več kot petdeset let in težko bi za sebe rekel kaj z večjo gotovostjo, kot to, da sem ribič.

Dejansko je izpod tvojega peresa nastalo ogromno neprecenljivega ribiškega gradiva. Lahko omeniš projekte, na katere si najbolj ponosen?

Od zgodnje mladosti sem očaran nad naravo, zlasti z vodo in ribami. Starša sta mi privzgojila ljubezen do knjige. Občutke, ki sem jih doživljal v naravi, sem želel deliti najprej z bližnjimi, nato pa se je ta krog širil. Saj veš, ko si srečen in bi srečo rad še delil z nekom … In napišeš knjigo, posnameš film, izdajaš revijo, vodiš ribiče po svetu, potuješ, se učiš in predavaš, fotografiraš …

Srečo imamo, da živimo v Sloveniji. Naša dežela je zeleno srce Evrope in pravi raj za ribiče. S premišljeno trajnostno rabo moramo ohraniti to, kar nam je dano. Gospodarimo z izjemno lepoto in neverjetno biotsko pestrostjo na majhnem prostoru. To zahteva znanje. Proučeval sem načine gospodarjenja z vodami po svetu in zbrane izkušnje poskušal posredovati domačim ribičem. Pri tem sem srečeval številne zanimive ljudi. Ponosen sem na svoja prijateljstva z njimi. S televizijsko ekipo Lov i ribolov sodelujem že od leta 1993. Ponosen sem, da smo uspeli rešiti sulca v naših vodah, čeprav delo še zdaleč ni končano. Takšne knjige o podusti, kot jo imamo mi, ni nikjer na svetu, od pozabe smo iztrgali dela pionirjev slovenskega ribištva, Šulgajev Lov z umetno muho ali perjenico in pa Ribe v slovenskih vodah dr. Avgusta Munde. Nenazadnje sem ponosen na svoj ribiški koledar, ki ga izdajam že četrt stoletja. Na svetu ni ribiškega koledarja s tako dolgo tradicijo. Najbolj pa sem ponosen na svoje sinove, tu sem dosegel največji uspeh z najmanj dela. Skupaj smo napisali knjigo Najboljše iz našega kotlička, ki je bila hitro razprodana in za njih sem pisal knjigo Dobre misli za boljše življenje, ki je tik pred izidom.

Katera področja ribištva so ti najbližje, česa vse si se na tem področju lotil v preteklosti?

Zanimalo me je vse v povezavi z ribami in vodami. Na kratko, športni ribolov včeraj, danes in jutri. Dr. Boris Skalin pravi: “Brez včeraj ne bi bilo danes in brez danes ne bo jutri.” Zato se mi zdi izrednega pomena ohranitev naše kulturne dediščine, ki nikakor ni skromna. Proučeval sem ihtiologijo, ekologijo in akvakulturo, leposlovje, ribiško etiko in bonton, vse tehnike športnega ribolova, zlasti blizu sta mi bile muharjenje in vijačenje. Zanimal me je razvoj ribiškega turizma, njegove dobre in slabe plati. Globoko sem prepričan, da je ribiška kulinarika eden od vrhov ribiške kulture.

Greva še malo bolj osebno. Kdo je Stane Omerzu?

Najkrajše povedano, ribič. Če pa malo razširim, sem ribiški popotnik, vodnik, fotograf, pisatelj, raziskovalec, urednik, založnik, producent,  promotor … Rdeča nit mojega življenja so ribe in vode. In če se še malo pošalim, ribiški Don Kihot.

Pri ribolovu in delu ti je ob strani vedno stala družina. Kako ti to uspeva?

Res je, vedno so mi stali ob strani. Za to sem jim neskončno hvaležen. Vprašanje je tako kompleksno, da za odgovor zahteva celo knjigo. Imam tri izjemne sinove in njim sem namenil knjigo Dobre misli za boljše življenje. Vsi seveda želimo najboljše za svoje otroke. Starši smo svojim otrokom dali življenje, sam sem jim namenil še nekaj navodil za uporabo. Presenečeni boste, kajti od ribiča niste pričakovali takšne knjige.

Kaj dela po tvojem mnenju življenje lepo?

Lepota je vedno v očeh opazovalca. Življenje je lepo, vendar žal to ni dano videti vsakemu. Lepo je videti ponosne starše, lepo je videti srečne otroke, srečnega ribiča, prijatelje, lepo pogrnjeno mizo, lepo zdravo ribo, upognjeno ribiško palico, dobro knjigo, sproščene in nasmejane obraze, jurčka v gozdu, šopek vrtnic, dobro delo, lepo sliko … Pomembna je pozitivna naravnanost.

V življenju so vzponi in padci. Kaj je neizbrisno zaznamovalo Staneta Omerzuja?

Nadvse imam rad vodo. Voda vedno teče naprej in se ne ozira nazaj, da bi videla, kdo pije iz nje. Ovire na svoji poti podre ali pa jih modro obide. Ga ni kamna, ki bi ji bil dorasel. Seveda pa so me usodno zaznamovali prvi ribolov z očetom in stricem na potoku Močenk v Pohanci, ki je bil praktično krivolov in kjer sem se z ribolovom “okužil” za vse življenje. Približno takrat sem se naučil tudi pisati in brati. Kmalu zatem sem v roke dobil prvi fotoaparat. Pa da ne bom predolg, vode, ribe, knjige in sinovi.

Pred časom si sodeloval na določenem projektu promocije ribištva, nosili ste izredno posrečene majice Iščem dobro ribo. Za kaj točno se je šlo? Se da te majice še kje kupiti?

“Rad jem ribe” in rad sem nosil tisto majico. Šlo je za projekt Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, oziroma kampanjo za povečanje porabe rib v prehrani Slovencev. S to akcijo smo dvignili porabo ribjega mesa z dobrih 7 kg letno na prebivalca na 11,2 kg. Ker se akcija Rad jem ribe ni nadaljevala, smo na tej porabi tudi obstali. Povprečna letna evropska poraba rib na prebivalca je 25 kg. Kljub izrednemu vodnemu bogastvu dosega Slovenija samo 8,32 % samooskrbo z ribjim mesom ali drugače povedano, več kot 90 % vseh rib, ki jih Slovenci pojemo, uvozimo. Srčno upam, da bomo kmalu spet vsi nosili takšne in podobne majice.

Eden tvojih znanih citatov je: “Ribe in vino naredijo življenje fino”. Kako bi ga komentiral?

Vino je del slovenske prepoznavnosti, naša himna je Zdravljica. Tako kot se ponašamo z izjemnimi vinogradniškimi legami in vrhunskimi vini, bi se morali ponašati tudi z našimi rekami, jezeri in potoki, z morjem in našim neverjetnim ribjim bogastvom in njegovo pestrostjo. Za pravi denar boste dobro vino lahko pili povsod po svetu, sulca in soško postrv pa lahko lovite skoraj samo pri nas.

Kako gledaš na ribištvo v Sloveniji? V mislih imamo tako sladkovodno kot morsko, tako prostočasno kot gospodarsko. Kje so izzivi, s katerimi se ali se še bomo soočali pri nas na tem področju po tvojem mnenju?

Tako sladkovodno kot morsko ribištvo se pri nas ponašata z bogato tradicijo. Športni ribolov je pri nas dobro urejen. Glede na lepoto in bogastvo naših voda pa imamo ogromne rezerve na področju razvoja ribiškega turizma. V Evropi je registriranih štirideset milijonov športnih ribičev, v tej isti Evropi se na leto v športnem ribolovu obrne triindvajset milijard evrov. Kje smo tu mi? Sam sem postavil definicijo razvitega ribiškega turizma, ki so jo sprejeli v mednarodnih strokovnih krogih: “Tam, kjer je razvit ribiški turizem, so vode čiste, polne zdravih rib, ljudje pa so srečni, bogati in gostoljubni ter vedno in za vsako ceno pripravljeni ščititi naravno okolje, v katerem in od katerega živijo.” Razvoj ribiškega turizma zahteva ustrezno promocijo in usposobljene ribiške vodnike. Na tem področju je pri nas narejenega veliko premalo.

Kakšne načrte imaš za prihodnost? Nam lahko zaupaš, na katerem projektu ali na katerih projektih si trenutno dejaven?

Zdaj živim in delam v Posavju. Ukvarjam se predvsem s spremljanjem populacij rib v akumulaciji Brežice. Som, ščuka in krap so v neverjetni ekspanziji, primanjkuje pa smuča kot ene najbolj zanimivih rib za športne ribiče. Zato pripravljamo program za repopulacijo smuča na spodnji Savi. Drugo leto bi rad organiziral Posavski ribiški festival z mednarodnimi ribiškimi tekmovanji in tekmovanji v ribiški kulinariki. Letos mi tega ni uspelo, bomo pa julija prikazali novi film o ribolovu v Brežicah, ki smo ga posneli s televizijsko ekipo Lov i ribolov iz Beograda. V delu imam še nekaj ribiških knjig, vendar bo najprej izšla že prej omenjena knjiga Dobre misli za boljše življenje. Prijatelji, ki so jo prebrali, mi obljubljajo prodajni uspeh.

Stane Omerzu je v prvi vrsti človek in ribič. Kateri ljudje so ti najbližje? Kako loviš ribe, katere tehnike in ribe imaš najraje?

Na koncu vseh delitev: človek si ali pa nisi. Rad imam delavne, odgovorne in svobodomiselne ljudi. Držim se načela: kdor hoče, najde način, kdor noče, najde izgovor. Izogibam se ljudi, ki iščejo izgovore. To svetujem tudi vam. Več o tem v Dobrih mislih za boljše življenje.

Kar pa se tiče ribolova v glavnem vijačim na soma in ščuko. Muharil nisem že dolgo. Tudi plovček sem zapostavil. Vendar se tolažim z občutkom, da mi je vse na voljo. Pred nosom imam Krko in Savo ter nekaj čudovitih ribnikov v bližnji okolici. Vse ob svojem času.

Stane, si velik gurman. Živiš z naravo. Kako razmišljaš, kako načrtuješ dan, kako pripraviš dnevni ali tedenski jedilnik?

Trudim se vzdrževati samooskrbno kmetijo. Vzrejam race, gosi in kure, imam tudi mačke, vrt, sadovnjak, travnik in gozd. Čas, ki mi preostane, preživim za vodo z ribiško palico v roki ali pa fotoaparatom. Res pa je, da vedno najdem čas, da kaj dobrega pojem. Najsi kuha kdo od mojih prijateljev ali pa sam. Rad zberem družbo ob kotličku in kozarcu dobrega vina. Naj bo na mizi pečena račka ali pa ribja čorba, najboljša začimba je dobra družba.

Nam lahko zaupaš recept za ribjo jed, ki jo imaš najraje? Prosimo te za eno jed iz sladkovodnih in eno jed iz morskih rib.

Preprosto nimam najljubše ribje jedi. Vedno rad poskusim kaj novega. Res sem mednarodni sodnik za ocenjevanje ribje čorbe, vendar je najboljši recept že objavljen v glasilu Ribič. Gre za recept viteza ribje čorbe iz Baje, dr. Gyorgyja Novicsa. Moj jedilnik je odvisen od vsebine hladilnika, predvsem pa od sezone. Skoraj vse, kar jem, pridelam, naberem ali ulovim sam, ali pa mi prinesejo prijatelji lovci, ribogojci, vinogradniki in čebelarji. Jejte sveže, domače, sezonsko. Privoščite si kdaj dimljene ribe. Rezina kruha, malo hrena, rezinica čebule, košček dimljene ribe in kapljica bučnega olja. Nebeški grižljaj.

Ribiči, vsaj v Sloveniji, te verjetno najbolj poznajo po tvojem delu na področju sladkovodnega prostočasnega ribištva. Kako vidiš razvoj tega področja v Sloveniji v prihodnje?

Kot sem že uvodoma povedal, cela Slovenija je ribiški raj na Zemlji. Omenil sem tudi število ribičev, ki nas obdajajo. Prihodnost športnega ribolova in ribiškega turizma v Sloveniji je odvisna od našega dela. Rezultati našega dela pa so odvisni od znanja. Znanje je torej ključ do uspeha. Le tega pa boste našli v knjigah. In še opozorilo oziroma šala, ki je globoko zasidrana v resnici: branje lahko resno ogrozi vaše neznanje. Kot ribiški založnik točno vem, kdo v Sloveniji bere in kakšen odnos ima do knjige.

Pred kratkim si izdal kar dve knjigi: Ribe v slovenskih vodah (po A. Munda) in knjigo, ki je bolj osebna, tvoja, ki vključuje tvoje uvodnike in življenjske misli. Nam ju lahko podrobneje predstaviš?

Prva izdaja prve knjige o ribah v slovenskem jeziku dr. Avgusta Munde – Ribe v slovenskih vodah, bo kmalu razprodana. Načrtujemo že drugo izdajo. Knjiga, ki bi jo moral imeti na svoji polici vsak slovenski ribič, ponosno pa jo lahko ponudimo tudi našim ribiškim gostom.

Knjiga Dobre misli za boljše življenje pa je tik pred izidom. Zakaj ta knjiga? Delo hvaležno posvečam sinovom, staršema in prijateljem. Srečo sem imel v življenju. Zajemal sem ga z veliko žlico. Življenje sem posvetil naravi, ribam in vodam. Užival sem v naravi, umetnosti, dobrih knjigah, kulinariki in vinu, potoval sem in raziskoval, fotografiral, prijateljeval sem z različnimi zanimivimi in izjemnimi ljudmi. Rad imam svoje delo in velikokrat sem se gnal čez mejo razuma. Nebrzdana strast je vodila v stres. Stres pa je danes krojač in režiser našega življenja. Nisem se znal ustaviti, nisem poznal počitka. Zato sem si v vsej naglici življenja kar nekajkrat imel priložnost ogledati film svojega življenja. Ta se ti zavrti na koncu, ko te doleti, da te odnese deroča reka, možganska kap, rak v zadnji fazi, srčni infarkt, ločitev … Po nekem čudežu sem še tu.

Misli sem začel zbirati na Onkološki kliniki v Ljubljani. Počasi sem se poslavljal od življenja in ga analiziral. Za mano je bilo skoraj pol stoletja lepega življenja. Živim in delam v čudoviti deželi, urejeni državi, imel sem ljubeče starše, neomejene možnosti za šolanje, delo, ki sem si ga sam izbral in neskončno užival v njem, nikoli nisem bil lačen ali tepen. Za mano je dvajset let zakona in trije sinovi, na katere sem nadvse ponosen. Nekaj sem delal prav!

Poslavljal sem se zadovoljen. Če bi živel še enkrat, bi bil še več z družino, še več s prijatelji, še več v knjižnici in v naravi. Uvidevnejši bi bil s svojo ženo, predvsem pa mi je vedno primanjkovalo časa ali priložnosti za pogovor s svojimi sinovi. Želel sem si, da bi bili dobri ljudje, da bi svoje cilje lažje dosegali, da bi bili srečni. Zato sem začel zbirati misli, ki so pomembno vplivale na moje življenje, misli, ki so me zabavale, misli, ki so me izoblikovale. Nekaj je mojih lastnih, v večini pa so misli velikih umov, spoštovanja vrednih ljudi, prijateljev iz življenja ali iz knjig.

Svojim otrokom želim le najboljše. Zbrane misli sem namenil svojim sinovom. Tudi moji prijatelji imajo otroke. Večina staršev čuti in misli podobno. Dali smo jim življenje, tu je še nekaj navodil za uporabo. Tako je nastala knjiga dobrih misli za boljše življenje. Hvala vsem navedenim in nenavedenim avtorjem in vsem, ki so mi pomagali.

Je lepa knjiga v formatu 21 x 21 cm, italijansko vezana, ima 164 strani in 75 ilustracij akademske slikarke Aleksandre Fekonja v poglavjih o otrocih, družini, o življenju in njega smislu, odgovornosti, o knjigah in ljubezni, o ženskah in lepoti, o zakonu, prijateljstvu, samoti, o svobodi in sreči, zavedanju in dobroti, o času in pozitivni naravnanosti, o poslu, uspehu in bogastvu … Govori o resnici in pravičnosti, strahu, znanju in izobraževanju, o vojni in miru, smrti, o hvaležnosti, sanjah, značaju človeka, naravi, zdravju, vinu in hrani ter nenazadnje o ribolovu.

Stane, imaš ogromno izkušenj, tako življenjskih kot ribiških. Če sva malo filozofska – kaj je po tvojem smisel življenja? Katere lepote so tiste, ki bi jih izpostavil ti? Za kaj se splača živeti?

Smislu življenja sem namenil kar nekaj strani knjige Dobre misli za boljše življenje. Ta trenutek bi raje poudaril pomen družine. Družina je namreč trdnjava, ki jo moramo braniti do poslednjega diha. Družina je naravna; dokler ne bomo živeli v skladu z naravo, se bomo srečevali z vsemi težavami, ki nas tarejo danes, vse od časov, ko smo naivno začeli slediti »višjim ciljem« in kljubovati naravi.

V dobrem in slabem je družina prva obrambna črta pred razčlovečenjem in napačno usmerjeni vdanosti. V zasebnosti doma lahko mislimo, govorimo in častimo, kakor nam je všeč. Lahko vzgajamo otroke v vrednotah, ki jih cenimo, jih učimo spoštovati izročila, ki jih podpiramo. Ker svoje otroke brezpogojno ljubimo, je družina naravna šola ljubezni. Ko ljubimo svoje najbližje, postopoma širimo prijaznost na tujce. Ker otroci utelešajo naše upe, so najočitnejši dokaz modrosti vlaganja našega časa in nege v življenje drugih. Zdravje, vitalnost in sreča družine so merila, po katerih bi morali meriti uspeh posameznika in družbe. Nič ne more nadoknadi razdrte družine!

Stane, hvala za tvojo srčnost, delo in seveda tale intervju.

Najlepša hvala za pogovor. Rad bi pozdravil ribiče, vse vaše sledilce in kupce ribiških kart. Privoščite si knjigo! Privoščite jo tudi svojemu otroku. Otrok, ki bere, bo nekoč človek, ki misli. Na nas je odgovornost, da otrokom ne zapustimo le računalniških monitorjev in pametnih telefonov. Omogočite jim stik z naravo. Pa ne samo virtualnega. Naj postanejo ribiči, varuhi vode. Dober prijem!