Te eksotične sladkovodne ribe je pri nas ujelo izjemno majhno število ribičev

Ribiči razmeroma dobro poznamo krapa, ščuko in šarenko. Nekoliko se zatika pri razločevanju platnice, sulca in denimo globočka, čeprav so ulovi omenjenih vrst rib povsem realni. V Sloveniji živi še nekaj zanimivih sladkovodnih vrst, ki pa jih je na trnek ujelo izjemno malo ribičev – če sploh. Med te “eksotične” vrste uvrščamo kečigo, črnomorsko čepo, činkljo in ameriškega veslokljuna.

Med izjemno redke ulove uvrščamo omenjene vrste zaradi več razlogov; delno zaradi redkosti oziroma pojavljanja na izjemno majhnem območju, delno zaradi načina življenja ali prehranjevanja, ki ribiču ni pretirano naklonjen. Spoznajmo na kratko te sladkovodne ribe in zakaj se ne znajdejo med uplenom v ribiški torbi.

Kečiga

Po navedbah nekaterih avtorjev poseljuje določena območja Save pri Ljubljani in med Sevnico in Krških, Kolpo pri Metliki, Dravo od Dravograda do Ormoža in Muro. Gre za domorodno ribjo vrsto, ki je redka in sodi na rdeči seznam vrst. Njeni osebki zrastejo med 35 in 60 cm v dolžino, največ 120 cm. Srečni ribiči, ki jo slučajno ujamejo, dobijo primerke okoli 40 cm v dolžino. Kečiga pri nas nikoli ni bila pogosta ribja vrsta, danes je zaščitena in zavarovana, njen ulov in uplen ni dovoljen. V deželah, kjer je pogostejša, denimo v pritokih Azovskega in Kaspijskega morja, jo cenijo zaradi okusnega mesa in iker, iz katerih delajo kaviar. Pri nas jo ogroža zlasti onesnaženje voda, drugod po svetu, kjer je prisotna, tudi prelov.

Črnomorska čepa

Je domorodna, redka in zavarovana vrsta iz družine sledi. Navadno zraste do 35 ali 40 cm v dolžino, največ 60 cm. Prehranjuje se s planktonom in rakci. Danes je najpogostejša v Črnem in Azovskem morju in njunih pritokih, pri nas so jo nazadnje menda ujeli leta 1996 v Muri. Populacije črnomorske čepe ogroža zlasti zajezevanje rek, tudi onesnaževanje. Pri nas je popolnoma zavarovana, prepovedan je njen ribolov in uplen.

Činklja

Sodi v istoimensko skupino činkelj, a je od nje veliko pogostejša nežica. Činklja je domorodna in ogrožena vrsta sladkovodne ribe, značilna za črnomorsko povodje. V dolžino zraste med 25 in 30 cm, največ 40 cm. Okoli ust ima 5 parov brk, živi pa v počasi tekočih ali celo stoječih vodah, ki so tudi izjemno tople in imajo zelo malo kisika. Sorodnica činklje je nežica, ki je v Sloveniji bistveno pogostejša. V državnem Pravilniku o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah činklje ni na seznamu ribolovnih sladkovodnih rib pri nas, se pa lahko znajde na trnku ribičev, ki poskušajo srečo v počasi tekočih ali stoječih predelih odprtih voda predvsem v vzhodnem delu Slovenije.

Ameriški veslokljun

Omenjeno ribjo vrsto, ki pri nas ni domorodna, so na območje Evrope prinesli iz ZDA, in sicer v 80. letih prejšnjega stoletja za namen prehrane ljudi. Veslokljun je razmeroma velika riba, zraste od 120 do 200 cm v dolžino, v ZDA je celo največja sladkovodna ribja vrsta. Pri nas se ni prijela, so jih pa par ujeli v Srbiji v Donavi. Veslokljun se prehranjuje s planktonom, ki ga zajema s široko odprtim gobcem. Zaradi svojega načina življenja lahko ogroža domorodne rastlinojede vrste rib v stoječih vodah. Pri nas živi veslokljun le v zaprtem sistemu ribogojnice v okolici Rogaške Slatine.

Ste za omenjene ribje vrste že slišali oziroma ste katero od njih celo ujeli? Kdaj in kje? Odgovor nam zaupajte v komentarju spodaj 😎 Dober prijem ti želi ekipa RibiskeKarte.si!

Foto: nas.er.usgs.gov

Vir: Povž, M., Gregori A. & Gregori M. (2015). Sladkovodne ribe in piškurji v Sloveniji. Ljubljana: Zavod Umbra.