Tudi ti doživljaš tesnobo in negotovost ob epidemiji koronavirusa?
Poleg hitrega širjenja med prebivalstvom in razmeroma visoke smrtnosti je virus SARS-CoV-2 grobo posegel tudi v vsakdanjik oseb, ki se sicer s tem virusom niso okužile. Za epidemijo je značilna množična histerija, znatno ekonomsko breme in finančne izgube. Vse to se pozna na posameznikovem dojemanju sveta, vse pogostejša je tesnoba, strah in negotovost glede prihodnosti.
Zaradi spomladanske karantene in številnih ukrepov za omejevanje širjenja virusa občutimo ljudje strah, paranojo, celo depresijo in posttravmatski sindrom. Negativne občutke še spodbujajo različne objave v medijih in na družbenih omrežjih. Iz številnih predelov sveta poročajo o izbruhih rasizma, stigmatizacije in ksenofobije, ki jih epidemija še spodbuja. Na negativne vplive ni imun nihče, še posebej pa so ranljivi otroci in starejši.
Vpliv na človeško psiho
Virus in bolezen imata močan psihosocialni vpliv na posameznika, ki je v družbo vpet preko vladnih ukrepov, pravil in objav medijev. Še posebej močna je stigma vseh, ki so zboleli za boleznijo Covid-19. Iz Indije poročajo celo o kriminalnih dejavnostih, ki izvirajo iz strahu pred okužbo.
Iz prejšnjih karanten vemo, da se ob osamitvi pri ljudeh lahko pojavijo številni neželeni pojavi, denimo razdraženost, osamljenost, zanikanje, strah, depresija, nespečnost, tudi različne obsesivno kompulzivne motnje, od pretiranega razkuževanja, stalnega merjenja temperature in podobno.
Še huje je med zdravstvenimi delavci, ki so vsak dan izpostavljeni velikemu tveganju za okužbo in ki so priča slabemu stanju nekaterih pacientov. Ti poročajo, med drugim, o občutkih krivde.
Med spremljanjem karantene na Kitajskem letos januarja in februarja so raziskovalci ugotovili, da je med populacijo povečano zaznavanje negativnih psiholoških učinkov. Kar dobra polovica vprašanih je dejala, da so slabi občutki srednje močni do zelo močni. Pri slabi tretjini vprašanih se je pojavil močan strah, okoli 17 % pa jih je doživljalo blago do močno depresijo.
Za dobro počutje tako ni pomembno le spremljanje fizičnih simptomov, temveč tudi naše psihološko stanje. Gibanje v naravi je lahko v veliko pomoč , prav tako prijetne aktivnosti, ki nas razveseljujejo. Izogibamo pa se nezdravim ali celo škodljivim navadam – alkoholu, kajenju in drugim drogam.
Ostanite zdravi!
Foto: Pixabay
