Tudi v naših krajih so bili nekoč pogosti jamski medvedi
Jamski medvedi (Ursus spelaeus) so izumrla skupina evropskih zveri. V primerjavi z današnjimi medvedi so bili večji, samci so tehtali tudi do pol tone. Živeli so v pleistocenu, izumrli pa so približno 27.500 let nazaj. Pri nas so bili pogosti prebivalci jam in spodmolov, o čemer pričajo fosilni ostanki.
Te velike živali so bile večinoma rastlinojede. Prebivale so v gozdovih širom Evrope, bilo jih ni le v Skandinaviji, saj so jo v tistem času pokrivali obsežni ledeniki. Bolj proti jugu bi šli, več jih je bilo. Nekatere jame so danes polne njihovih ostankov, ki so se kopičili skozi stotisočletja. V njih je tako veliko fosfatov, da bi lahko služili celo kot gnojila. Domnevajo, da izhajajo te snovi iz njihovih odmrlih mehkih tkiv, ne kosti. Seveda so ostanki jamskih medvedov zaščiteni in jih ne smemo izkopavati ali odnašati iz jam.
Pri nas najdemo ostanke jamskih medvedov v številnih jamah, spodmolih in breznih. Prva dokumentirana nahajališča njihovih fosilnih ostankov pa so Postojnska jama, Mokriška jama in Potočka zijalka.
Zakaj so jamski medvedi izumrli, ni natančno pojasnjeno. Domnevajo, da zaradi klimatskih sprememb in izginjanja določenih rastlin, ki so bile njihova primarna hrana. Jamski medvedi južno od Alp naj bi preživeli tiste na severu za nekaj časa, a se izumrtju prav tako niso mogli izogniti.
Kot pravijo arheologi, ki so preučevali dinamiko človeškega poseljevanja jam in spodmolov, kamor so se zatekali ali celo bivali jamski medvedi, naj bi praljudje in medvedi bivali razmeroma v sožitju.
Foto: Unsplash
