Velika voda, velika riba
Ko pišemo o “veliki vodi”, mislimo na povišan ali visok vodostaj, ne nujno na obsežna vodna telesa, denimo Cerkniško ali Bohinjsko jezero. Tematika je ob nedavnem deževju, ki je dvignilo vodostaje vodotokov po celotni državi, aktualnejša kot kadarkoli prej v letošnjem letu. Po razmeroma sušnem poletju je prišla s padavinami bogata jesen, visoke in kalne reke pa so priložnost za ulov kapitalne ribe. Zakaj?
Marsikateri ribič meni, da je jesen za ribolov najboljši letni čas. Ribe se pripravljajo na zimo, zaradi temperatur zraka in vode pa niso tako pod stresom kot v poletni vročini. Če izvzamemo kataklizmične poplave in muharjenje s suho muho, je tudi ribolov v pogojih povišanega vodostaja lahko zelo dober, naj bo riba salmonidne, krapovske ali plenilske vrste. Visoka voda je pri nas morda še najbolj naklonjena ribičem, katerih cilj sta ščuka in sulec.
Povečana aktivnost plenilcev
Ko je vodostaj manjši ali povprečen, se velike plenilke nahajajo na številnih območjih, ki so razkropljena po širšem vodnem področju. Obstajajo vzorci, po katerih se ravnajo ribiči v takšnih pogojih, denimo, da se lotijo sulca zvečer na izteku tolmuna, kjer pleni manjše belice.
Plenilke sledijo plenu, njegove predstavnice pa se zaradi šibkega vodnega toka nahajajo malodane povsod. Postrvje vrste so lahko tik ob bregu, prav tako rdečeoke in “ribji drobiž”. Kleni se klatijo po tolmunu, mrene pa plavajo stisnjene k dnu, blizu so tudi ogrice in podusti. Vodni curek jih ne moti, ravno nasprotno – v običajnih vodnih razmerah ga obožujejo, saj jim hrano prinese prav pred gobček.
Ob povečanju moči vodnega toka se ribe umaknejo v mirnejše predele. Poiščejo zavetje globljih tolmunov, predvsem pa se skoncentrirajo v zatone, ki jih oblikuje tok ob večji oviri. Razlog je povsem enostaven, ribe hranijo dragoceno energijo. To s plavanjem in intenzivnim ohranjanjem položaja pri velikem vodostaju hitro porabljajo, kar je v nasprotju z njihovim naravnim nagonom. Zaradi povečane fizične aktivnosti se teoretično poveča potreba po prehrani tudi večjim ribam, med katerimi pri nas kraljujejo sulec, ščuka in som.
Obilje hrane
Pogrnjeno mizo najdejo v mirnih predelih, ki jih v visoki vodi ni veliko (vsaj ne v deloma preusmerjenih strugah). Ribič jih zlahka najde; ali jih pozna že na pamet, ali pa vizualno pregleda območje. Povsod, kjer je voda mirna, so belice ali manjše ribe, blizu njih pa so zagotovo tudi plenilke. Če so se v običajnih vodnih pogojih ribe nahajale praktično povsod, so v visoki vodi zgoščene na veliko manjšem območju. To pa je eldorado za sulca ali ščuko!
Edina slabost jesenskega ribolova velikih plenilk v visoki vodi je morda količina prostega listja, ki se kotali skozi vodni stolpec. Ta glede na mnenja nekaterih ribičev moti prehranjevalne navade velikih plenilk (zastira občutke, ki jih dobijo skozi pobočnico), omeniti pa velja tudi nadležno zatikanje za vabe.
Taktika
Pri uspešnemu ribolovu plenilk je ribiču v prid tudi motna, celo kalna voda. Vabo morajo zgrabiti hitro, časa za mirno opazovanje (kot je navada pri ščuki), običajno ni. Detajli so drugotnega pomena, vaba je lahko tudi malo bolj površno nameščena in bistveno večja. Pri njeni izbiri si privoščimo več svobode – uporabimo težko, okornejšo vabo, ki jo vodimo hitreje, lahko tudi blizu brega (kot rečemo v žargonu – “pod nogami”).
Revirji, kjer je ribolov v običajnih vodnih razmerah zelo težak, nas z lepo ribo pogosto nagradi, ko je voda povišana. Za ohranjanje mirnih živcev bomo ob prijemu potrebovali le dovolj veliko podmetalko in blazino, če se bomo ulov odločili spustiti. Ribolov ščuk in sulcev se takrat splača. Zato le pogumno, kapitalna riba je lahko le en met stran!
Dober prijem ti želi ekipa RibiskeKarte.si 😊
Foto: arhiv RibiskeKarte.si
