Vino ni le alkohol, je hrana
Prihaja čas trgatev, vino pa je priljubljena alkoholna pijača številnih Slovencev. Sloves pridobiva tudi v svetu. Kako delimo vino in kaj je dobro vedeti o njem?
Poznavanje osnov vina sodi med oliko oziroma lepo vedenje. Vino ni le popivanje, je hrana. S kozarcem dobrega vina nazdravimo ob dobri hrani ali ob posebnih priložnostih.
V Sloveniji imamo tri vinorodne dežele, Primorsko, Podravsko in Posavsko, ki se nadalje delijo na vinorodne okoliše in podokoliše. V vsaki od vinorodnih dežel vladajo številne različne okoliščine, ki se kažejo v tako imenovanem terroirju, to je občutku okolja, kjer je zrasla trta, rodilo določeno grozje in iz katerega je nato nastalo vino.
Delitev vina
Najočitnejša razlika, vidna s prostim očesom, je njegova barva. Poznamo rdeča, bela in rose vina, odvisno od tega, iz katerega grozdja so. Poleg omenjenih imamo v Sloveniji tudi oranžna vina, poznamo pa bela vina iz rdečega grozdja. Barvna paleta vin je v resnici izjemno raznolika.
Vino je alkoholna pijača. Vsebnost alkohola pove stopnja alkohola, to je volumenski odstotek etanola na določeno količino vina.
Vino natočimo v primerne kozarce, navadno s pecljem, lahko pa so tudi brez njega. Za rdeče vino uporabimo širše kozarce, da se cvetica širše razleže, za belo vino pa ožje kozarce. Za penine in šampanjce pridejo v poštev tudi nižji in širši kozarci iz kristala.
Ob uživanju vina najprej pogledamo njegovo barvo. Kozarec prislonimo k nosu in ocenimo njegov vonj. Naredimo požirek in okusimo njegovo kislost, arome, stopnjo alkohola, tanine, telo in pookus. Ocenjevalci vina ga po temeljitem okušanju izpljunejo v posebne čaše, navadni pivci ga pogoltnemo.
Preprostemu pivcu bo poleg barve in alkoholne stopnje v spominu najbolj ostala sladkost vina. Poznamo sladka, polsladka, polsuha in suha vina, odvisno od ostanka nepovretega sladkorja v njem (merijo ga v g na liter).
Peneča vina in šampanjci
Pomembna kategorija vin so tista z naravnim ogljikovim dioksidom. Gre za peneča vina, v nemško govorečih deželah jim pravijo sekt, tista, pridelana v pokrajini Šampanja v Franciji pa imenujemo šampanjci.
Zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida so v vinu mehurčki. Penine so zato izjemno priljubljene, saj dajejo svež, prijeten okus. Delimo jih nekoliko drugače kot mirna vina, in sicer po posebni lestvici glede na količino raztopljenega sladkorja.
Ločimo sladke (doux, več kot 50 g sladkorjev na 1 l vina), polsladke, polsuhe, suhe, zelo suhe (brut), izjemno suhe (extra brut) in popolnoma suhe (brut nature, manj kot 3 g sladkorja na 1 l vina) penine. Pomembno je tudi poudariti, da slabi šampanjci pravzaprav ne obstajajo, obstajajo pa lahko zelo, res zelo slabe penine.
Minister za zdravje opozarja: uživanje alkohola lahko škoduje.
Foto: Unsplash
