Vzemi si čas za ribolov somov

Som je naša največja sladkovodna riba, v dolžino zraste tudi do 3 m (teoretično celo do 5 m) in tehta do 100 kg, redko tudi več. Povprečni somi, ki jih ujamemo, so sicer bistveno manjši, okoli metra, a so za ribolov vseeno zelo zanimivi – tako zaradi velikosti ribe, njene borbenosti in široke palete načinov ribolova, s katerimi se lahko lotimo ribolova somov.

V Sloveniji so domorodni le predstavniki družine pravih somov, Siluridae, pa še to le v črnomorskem povodju, ne v jadranskem. Poleg somov vrste Silurus glanis lahko v Sloveniji v naravi zasledimo še rjavega somiča, črnega somiča in afriškega soma, ki so manjši od našega soma in tujerodni. Najbolj zanimiv je ribolov “pravih” somov, zato se v tem prispevku osredotočamo le nanje.

Največji som, ulovljen v Sloveniji, naj bi bil 264 cm dolg som iz Slivniškega jezera, ulovljen 2022. Svetovni rekorder pa je ribič Alessandro Biancardi, ki je leta 2023 v reki Pad ujel soma, dolgega 285 cm.

Biologija

Som sodi v družino pravih somov, kot smo omenili že v uvodu prispevka. Ni ne ciprinid, ne salmonid, je pač – som. Zaradi plenilskega načina prehranjevanja pa ga uvrščamo med plenilce. Je naša največja sladkovodna riba in je razmeroma pogost, zato je zanimiv za športni ribolov. V Sloveniji je pogost v vzhodnem delu države, v osrednji Sloveniji, v porečju Vipave in v Blejskem jezeru. V Evropi poseljuje nižinske dele rek in stoječe vode od Francije, južne Anglije, srednje Evrope, vzhodne Evrope, prisoten je tudi v Turčiji in na območju med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.

Povprečno veliki somi so pri nas dolgi med 80 cm in 1,3 m, vendar je tak som že spodoben borec, ki nudi ribiču veliko ribiških užitkov. Večji somi so redkejši in med ribiči veljajo za zelo cenjene trofeje. Som je torej dolg med 60 cm (to je tudi njegova najmanjša lovna mera za uplen) in 3 m. Tehta lahko od nekaj kilogramov pa vse do 100 kg in celo več, odvisno tudi od okolja, kjer raste in živi. V italijanskih rekah hitro rase in doseže dolžino 250 cm v času med 20 ali 30 let. Na Danskem pa okoliščine somu niso tako naklonjene, zato bi tam som za dolžino 250 cm potreboval debelo stoletje.

Somi se drstijo v toplejši vodi, ki je obrasla z rastlinjem, najpogosteje med majem in julijem. Samice na vodno rastlinje odložijo do 30.000 iker na kilogram teže, kar je zelo veliko, zato so somi v ugodnih okoliščinah zelo plodni.

Pri nas so somi najpogostejši na spodnji Savi, v Blejskem jezeru, v nekaj ribnikih osrednje Slovenije, predvsem pa v Dravi, Muri in stoječih vodah Pomurja. Prisoten je tudi v spodnjem toku Krke in Kolpe. Somi živijo tudi v vodah jadranskega povodja, zelo pogosti so v Vipavi, kjer nimajo varstvene dobe in najmanjše lovne mere, saj tam niso domorodni.

Som je odličen plavalec, za to se ima zahvaliti svoji anatomiji. Somovo telo je ovalno in dolgo. Na začetku je velika glava sploščene oblike z velikim gobcem, v katerem je niz majhnih in ostrih zob, ki so podobne krtački. Ima tri pare brkov, en par je daljši in vsak od teh dveh brk sega vse do hrbtne plavuti. Telo soma je temnejše do svetlejše, odvisno od okolja, po sredini telesa je zanimivo marmoriran. Repna plavut je glede na celotno telo soma precej majhna, je pa zato zelo dolga predrepna plavut, ki sega do repne plavuti po celotni spodnji strani soma od analne odprtine naprej.

Ribolov somov

Somi se prehranjujejo z vodnimi nevretenčarji, ribami, občasno tudi drugimi vretenčarji (race, …). Temu prilagodimo tudi način ribolova in vabe. Najpogosteje lovimo soma s tehniko talnega ribolova in vijačenja. Zelo redko pride v poštev tudi muharjenje somov, kar je bržkone izvrstno adrenalinsko doživetje.

Talni ribolov je stara in zanimiva tehnika somov, pri kateri za vabo uporabimo jetra, šop deževnikov ali mrtvo ribo, odvisno seveda od ribolovnih pravil). Ker je som velik in močan plavalec, vedno uporabimo močan pribor – trdo palico akcije od 100 g naprej, pripadajoče kolesce z močno vrvico ali debelim laksom velike nosilnosti. Tega ne potrebujemo le zaradi velikosti ciljne ribe, temveč zaradi ovir, v katere se zapeti som rad umakne (vejevje, vodno rastlinje) in vodnega toka. Ker je som nočna riba, ga bomo uspešno lovili ponoči, sicer pa zgodaj zjutraj in pozno zvečer. To velja tako za talni ribolov kot vijačenje. Redkeje prime tudi sredi dne, še posebej takrat, ko je v skupini več somov, ki tekmujejo za hrano. V revirjih, kjer so somi pogosti, ga uspešno lovimo tudi čez dan (recimo v akumulaciji Save pri Brežicah).

Poseben način ribolova somov je bučkanje. Ne gre za samostojno metodo ribolova, temveč za nadgradnjo vijačenja ali beličarjenja. O njej lahko več prebereš v prispevku Ribolov soma je tudi pri nas vse bolj priljubljen (tukaj).

V zadnjem času je tudi v Sloveniji vse bolj priljubljeno vijačenje somov. Še posebej v revirjih, kjer so somi pogosti (akumulacija Save pri Brežicah, trofejni del Save pri Brežicah, revirji na Kolpi in Krki, Blejsko jezero, nekatere manjše gramoznice), je vijačenje somov zanimivo in adrenalinsko doživetje. Vijačimo lahko z obale, čeprav je bolje uporabiti čoln, saj zapetega soma lažje in varneje utrudimo, prav tako pa s čolnom dosežemo ribolovna mesta, ki bi bila za nas sicer nedosegljiva. Pozor: pred ribolovom se obvezno pozanimajte, če smete uporabiti čoln, pri plovbi pa upoštevajte pravila za plovbo in uporabljajte zahtevano obvezno opremo.

Tako kot pri talnem ribolovu somov bomo pri vijačenju uporabili močnejšo opremo. Som, dolg 1,5 m bo dober borec že v stoječi vodi, kaj šele na reki. Zaradi celotnega procesa utrujanja mora biti oprema močna. Pri vijačenju uporabljamo voblerje in glavinjare, ki jih lahko mečemo in vodimo k sebi ali pa jih spustimo za čoln in vlečemo za seboj (vlek iz čolna). Prijem soma je zanesljiv in močan, utrujanje je zanimivo in zahtevno, še posebej, ko je zapeta večja riba.

Som je pri nas zavarovan z najmanjšo lovno mero 60 cm in varstveno dobo, ki traja od 1.5. do 30.6. Najmanjše lovne mere in varstvene dobe v ribolovnih revirjih jadranskega povodja ni.

Somi in kulinarika

Somi so zanimivi tudi v kulinariki, čeprav jih Slovenci na splošno ne zaužijemo pogosto. Meso soma je belo in kompaktno, ne preveč srtljivo in zelo okusno. Najboljši del so “pleča” do analne odprtine, za rep pravijo, da včasih pogreni. Soma lahko filiramo ali pripravimo v obliki kotletov. Meso spečemo, ocvremo ali pripravimo v ribji juhi. Zelo okusna je kombinacija soma, ščuke in krapa v ribjem paprikašu. Pravi mojstri v njegovi pripravi so Madžari, Hrvati, Romuni in Bolgari. Iz somovega mesa lahko pripravimo tudi izjemno okusno ribjo pašteto.

Seveda pa ni potrebno vsakega soma upleniti, malce samoomejevanja bo revirju in populaciji somov zelo koristilo. Krivolov ali celo prodajanje mesa somov ribiču ne moreta biti v ponos in sta zavržni dejanji, ki ju obsojamo. Zato se trudimo, da bi ribiči večino somov spustili, uplenijo pa naj nekaj primerkov, ki jih spoštljivo pojedo v krogu družine ali s prijatelji.

Pa se vrnimo nazaj k ribolovu somov. Nekaj kapitalnih ulovov teh velikih in zanimivih sladkovodnih rib si lahko ogledaš v arhivski rubriki Kapitalni ulovi (klikni tukaj). Vabimo te, da zapišeš v komentar spodaj, kdaj si nazadnje lovil some in kako velike some si že ujel! Dober prijem ti želi ekipa RibiskeKarte.si 😊

O somih smo napisali že par zanimivih prispevkov, če te zanima, jih lahko prebereš tukaj:

• O ribolovu somov
• Orjaški somi iz Vipave

Foto: arhiv RK