Za naše reke gre
Elektro-energetska podjetja načrtujejo izgradnjo številnih novih večjih in manjših hidroelektrarn v Sloveniji, ki bi, če bodo zgrajena, izjemno škodovala okolju, ribam in drugim živim bitjem. O problematiki smo se pogovarjali z Andrejo Slameršek, predsednico Društva za preučevanje rib Slovenije, ki je goreča borka proti uničevanju naravnega okolja.
Celoten intervju si preberite TUKAJ.
Kakšni so negativni vpliv HE oziroma zajezevanja?
Negativnih vplivov je ogromno. Za vsako zajezevanje je treba izpeljat celovito presojo vplivov na okolje, ker ima nanj bistven vpliv in je stvar debate ali je ta vpliv sprejemljiv ali ne. Gre za izjemen poseg v okolje, gre za uničenje rečnega ekosistema. Tekočo vodo spremenimo v stoječo, kar spremeni tudi mikroklimo. Razogličenje in drugi izgovori ne pridejo v poštev, saj so ohranjeni habitati najboljša prilagoditev na podnebne spremembe. Protipoplavna direktiva in vodna direktiva narekujeta revitalizacije vodotokov, saj se bomo le tako lahko uspešno spopadali z ekstremi (poplave, suše). Najboljše rešitve in prilagoditve na podnebne spremembe so ohranjeni ekosistemi.
Kaj načrtujejo?
Samo na Savi načrtujejo gradnjo 9 velikih HE, 6 od teh je načrtovanih v območju Natura 2000, 3 pa v njenem vplivnem območju. Tam je najboljša populacija sulca v Sloveniji oziroma Evropi. Gre za Kresnice, Šentjakob, Renke, Suhadol, Litija … Izjemno problematična so tudi druga območja, denimo Mura.
Kdo stoji za tem?
To so Holding slovenske elektrarne in podružnice, pri tem jih močno podpira Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za okolje in prostor.
Zakaj so omenjeni objekti sporni?
Živimo v obdobju presežkov električne energije, pri nas in na zunanjem trgu. Vedeti moramo, da smo neto izvozniki električne energije, zato ni logično, da bi proizvajali več. Trenutno je nesprejemljivo govoriti, da bi šli v maksimalno izrabo rek, saj smo pri nas že več kot 50 % vodotokov uničili v energetske namene. Imamo podatke, da zaradi vseh teh obstoječih energetskih objektov izginjajo rečne vrste rib in da tudi niso upoštevali vseh drugih možnih alternativnih rešitev za doseganje cilja razogličenja in doseganja 25 % obnovljivih virov energije (OVE) v končni rabi energije.
Kakšna je pri tem vloga Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS)?
Naša glavna vloga je, da spremljamo vse postopke, ki so povezani z umeščanjem HE pa tudi v primeru poseganja v vodotoke. Delujemo vsepovsod, kjer imajo posegi vpliv na ribe in njihove habitate. Spremljamo priprave strategij, programov, načrtov, planov in zakonodaje. Vključujemo se v vse postopke, saj imamo status, da delujemo v javnem interesu ohranjanja narave. Zakon o ohranjanju narave omogoča, da sodelujemo.
Celoten intervju si preberite TUKAJ.
Dober prijem ti želi ekipa RibiskeKarte.si!
