Zakaj se NE odločam, ko me preplavljajo čustva?

Glede na naš življenjski slog, v primerjavi s celim svetom, živimo zelo razkošna življenja (tj. varnost, dostop do zdravstva, hrane, socialne pomoči, sprehodi po naravi, voda, …), kakorkoli pogledam. Na podlagi našega razkošnega življenjenja sprejemamo v kratkem času ogromno odločitev, menda tudi do 35.000 (vir), kar nas privede do nezavednega oz. avtomatskega odločanja (v večini primerov so to odločitve, ki na nas nimajo izrednega vpliva) in še sreča, da je tako, saj bi sicer ves dan, vsak dan, samo tehtali med odločitvami.

Meni predstavlja bistvo “tistih nekaj” odločitev, katere mi je vredno pretehtati in se odločim po mojih najboljših močeh, kar pa ne pomeni, da bom vedno sprejel pravilno odločitev. Zakaj sem napisal po najboljših močeh? Ker se sčasoma spreminjamo. Tekom življenja nabiramo izkušnje, kar pomeni, da bomo v različnih obdobjih sprejemali različne odločitve tudi v enakih ali podobnih situacijah. Vsekakor ima na odločitev tudi izreden pomen kako se počutimo v trenutku, ko odločitev sprejemamo, kar pa velikokrat zanikamo (čustva so nam v ogromno primerih tuja). Glede čustev toplo priporočam branje knjige Izidorja Gašperlina – Čutim, torej sem.

Zakaj so čustva ključnega pomena pri odločanju?

V zadnjih 10 letih, ko sem se izobraževal na področju posla ter ustvarjal lastno podjetje, sem se kar nekajkrat soočil s hudimi finančnimi težavami, ki so pri odločitvah lahko uničujoče, saj pri podpisovanju pogodb in sprejemanju poslovnih odločitev nikoli NE smemo biti finančno obremenjeni.

Kaj to pomeni? V primeru, da nimam denarja, je izredno velika možnost, da bom podpisoval pogodbe, ki v večini primerov zame niso dobre. Pravzaprav so celo škodljive in lahko dolgoročno pomenijo propad (vsaj) podjetja.

Zakaj je temu tako? Enostavno, zadovoljiti želim temeljno čustvo – strah (v  primeru pomanjkanja financ je to strah za eksistenco), saj brez denarja ne bom preživel (temeljna čustva, so naše bistvo in bi bilo prav, da jih zavestno občutimo vsi. Temeljna čustva: vir Wikipedia, 5.3.2021).

Kaj narediti v primerih, kjer nam čustva otežujejo bolj realističen pogled na situacijo? Vsekakor se umaknimo od impulzivne odločitve in NE sprejemamo dolgoročne odločitve. Poiščemo način, da zadevo pogledamo iz drugega zornega kota. Kako? Najbolje, da se obrnemo na prijatelja, mentorja (pripročam v branje: Mentor – učitelj – psihoterapevt – prijatelj? Ne, jaz ga ne potrebujem…), sorodnika, skratka kogarkoli, ki mu zaupamo in smo prepričani, da razume situacijo, o kateri sprejemamo odločitev. Nato se ustavimo in se osredotočimo na iskanje drugih načinov kako pridobiti nov kapital, da zadovoljimo naš preživetveni nagon ter se nato vrnemo k obstoječim poslom. Morda tudi začasno znižamo stroške, zamaknemo večji nakup, predvsem pa, v kolikor imamo lastno podjetje, smo IZREDNO POZORNI, da ne zapravljamo denarja, ki NI naš (DDV, mesečne obveznosti, …). Morda vam bo zanimiv zapis na temo sprejemanja odgovornosti Sprejeti odgovornost ali Oprati si roke kot Poncij Pilat…

Kako se pa ti soočaš s svojimi strahovi in odločitvami v danem trenutku?

PS: Če ti je zapis všeč in smatraš, da bi bilo dobro, da ga prebere še kateri od tvojih prijateljev, je super dobrodošlo, da ga deliš tudi z njimi 🙂