Zakurimo taborni ogenj z vlažnimi vejami
Pred tedni smo tukaj pisali o pravilnem kurjenju tabornega ognja. Tokrat nas zanima, kako ga zakuriti, če je kurivo vlažno in mokro.
Za lepo gorenje potrebujemo zadostno vročino, kakovosten material za gorenje in kisik. Kakovostni material za gorenje je navadno suh les, ki je hkrati dovolj kaloričen, da ustvari lepo žerjavico in ogenj, ki nas pogreje.
Če ga zmoči voda, bo ogenj težje zakuriti. Da bi bili pri tem uspešni, najprej pripravimo mesto za kurjenje. Tla očistimo ovir in nanje nagrmadimo nekaj debelejših vej, čez katere nasteljemo manjše oziroma tanjše. Takšna stabilna osnova je pogoj za dober začetek.
Nato pripravimo kar se da suh les. Nalomimo tanjše veje, ki se hitreje sušijo, preiščemo kupe vejevja, pri katerih je na dnu gradivo, ki je morda malce bolj suho. Ne zanemarimo netiv; osredotočimo se na mahove in travo. Debla iglavcev pregledamo za smolo in jo postrgamo na kos lubja.
S sekiro ali velikim nožem razcepimo večje kose vejevja, da pridobimo najbolj suh del iz notranjosti gradiva. Pripravimo čim več suhega papirja, kartona, mahov in trave za pričetek ognja. Vejevje sortiramo po velikosti. Na osnovo, ki smo jo pripravili, zložimo papir, netivo in tanjše veje. Kup posujemo s smolo. Pazimo, da je med gradivom dovolj prostora za prehajanje kisika. Okoli kupa nalagamo debelejše veje, pripravimo pa tudi tiste najdebelejše. Ko ogenj zagori, ob njega naložimo debele, mokre kose lesa. Ti se bodo ob gorenju sproti sušili. Okolico temeljito preiščemo in kup redno zalagamo s kakovostnim gradivom.
Foto: Pixabay
