Zmanjšaj vnos soli v prehrani

Sol je za življenje resda zelo pomembna, vendar je moderni človek poje bistveno preveč, kot je njegovo telo potrebuje. Zmanjšanje vnosa soli varuje življenje, saj zmanjšuje tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, bolezni ledvic in številnih drugih zdravstvenih zapletov.

Človekovi možgani dojamejo manjšo dozo kuhinjske soli, natrijevega klorida, kot stimulans, mehanizem pa povzroči, da se ob tem v možganih sprosti dopamin in koktejl drugih prijetnih snovi. Sol dojemamo kot dobrodejno in nekaj nujno potrebnega, kar je sicer deloma res, vendar nam lahko povzroči tudi težave.

Dopusten vnos soli naj bi znašal 5 g dnevno, kar je približno 1 čajna žlička. Slovenci zaužijemo v povprečju več kot dvakratnik te dopustne količine, 11,8 g. Težava je, ker jedi dosoljujemo, sol pa zaužijemo že z drugimi jedmi, pri čemer se večinoma tega sploh ne zavedamo. Svoje doda še predelano meso in konzervirana hrana, ki vsebujejo veliko soli. Pogled na tabelo na embalaži živila nam razkrije razsežnosti uporabe soli, kar pa spremlja le peščica potrošnikov.

Večje potrebe po natriju nastopijo, ko smo fizično aktivni; takrat je priporočljivo zaužiti izotonik, pijačo, ki vsebuje takšno raztopino oziroma koncentracijo soli, kot je prisotna v človeškem telesu. Visoke dnevne doze zaužite soli vodijo v visok pritisk in s tem srčno-žilne bolezni, povečano tveganje za možgansko kap, ledvične bolezni in težave s kostmi (s povečanim izločanjem natrija se poveča tudi izločanje kalcija).

Kot navaja literatura, vsebuje rezina kruha od 0,5 do 0,9 g soli, 10 dag sira 2 g soli, 10 dag suhe salame pa kar 3 g. Za svoje zdravje bomo naredili veliko že, če z mize odstranimo solnico. Namesto soli posežemo po začimbah, ki bodo zadovoljile okusa lačne možgane. Predelano sol lahko delno nadomestimo s himalajsko soljo ali morsko soljo, pri čemer moramo vedeti, da je prva kamena, druga pa verjetno vsebuje določeno količino mikroplastike.

Foto: Pixabay